Včasih je pasja prehrana definirala način obnašanja psa
Na začetku, ko so bili še tisti časi, ko je postala barf pasja prehrana še zelo popularna sem nekje prebrala eno teorijo, ki opisuje kako je pasja prehrana vplivala tudi na razlago in razmišljanje ljudi. No, kaj barf pravzaprav pomeni.
BARF – (Biologically Appropriate Raw Food) je v bistvu prehranski pristop, ki temelji na ideji, da bi mogli, ali mačke, imeti takšno prehrano, kot če bi jedli v divjini. Spravi surovo. Takšna pasja prehrana vsebuje meso, kosti, organe in ostalo drobovino kot tudi zelenjavo in sadje. Vse pa naj bi bilo servirano surove, saj v divjini si psi ravno ne kuhajo. Iz tega se je razvila propaganda o temu, da so se seveda našli ljudje ki so to popolnoma podpirali in bili za, spet drugi pa so bili popolnoma proti, saj naj bi vedli to že od nekdaj, da surova hrana naredi pse agresivne. Druga polovica ljudi pa se je temu ali smejala ali pa ignorirala, saj jih pasja prehrana ni ravno zanimala, ker tudi niso imeli psa. No da preveč ne zaidem. Včasih, ko se je že počasi začelo živeti z pasjimi ljubljenčki, so tej jedli brikete, ali pa kuhano hrano. Smeti se včasih, seveda, niso bile tako urejene kot danes in so se zato smeti kar tako metale ven, kot tudi hrana, ki pa je bila za potepuške pse pravi raj. Včasih so se ravno potepuški psi hranili z smetmi, in velikokrat ko je bila kriza, so se mogli med seboj boriti za preživetje. Tukaj je se tudi večkrat zgodilo to, da je pes čuval svoj plen, oziroma svojo hrano, saj ni hotel da mu jo vzame kdo drug. V divjini velikokrat gre za pravilo močnejšega.
Seveda tisti udomačeni psi, niso imeli potrebe po renčanju in agresivnih izpadih, saj je njihova pasja prehrana se vedno ob skoraj isti uri pojavila v njihovi posodi, zato potrebe po izražanju agresivnega vedenja in čuvanja plena niso imeli. Od tukaj se je razvila ta teorija, ki je definirala katera pasja prehrana naredi kakšnega psa. Da so tisti psi ki jejo brikete prijazni in miroljubni, tisti, ki pa jedo surovo so pa agresivni.
…