Zaposlila sem se v podjetju, katere glavna dejavnost je projektiranje športnih dvoran

Po izobrazbi sem arhitektka in sedaj sem iskala primerno zaposlitev. Delavca so iskali tudi pri podjetju, katere glavna dejavnost je projektiranje športnih dvoran, ne samo v Sloveniji, ampak tudi v tujini.

V času šolanja smo imeli veliko praktičnega pouka, vendar projektiranje športnih dvoran, je bilo zame nekaj novega. Na razgovoru sem to tudi povedala, pa saj ne moremo iz šole priti že znanstveniki. K sreči so pri tem podjetju iskali nekoga, ki je zagnan, ima nove ideje, je prilagodljiv, zna poslušati stranke, ni konflikten in še veliko drugih znanj, ki jih imam tudi sama. 

Bilo nas je veliko kandidatov, nekaj sem jih poznala že iz faksa in vsi smo se potegovali za isto delovno mesto, projektiranje športnih dvoran in drugimi projekti. Ko so me poklicali v ožji izbor, skoraj nisem mogla verjeti. Bila sem izbrana med 5 najboljših kandidatov. Na naslednjo stopnjo izbora smo morali pripraviti projekt in sicer projektiranje športnih dvoran oziroma športnega kompleksa.

Eden od kandidatov ni uspel narediti projekta, tako da smo za delovno mesto, projektiranje športnih dvoran, ostali samo štirje. Torej imam 25 % možnosti, da dobim delo. Potrudila sem se maksimalno. Uporabila nove ideje in izboljšave, ki so me pri vseh dvoranah, ki sem jih do sedaj obiskala, motile.

Ko sem prišla na razgovor v podjetje, katere glavna dejavnost je projektiranje športnih dvoran, sem bila rahlo živčna. Ugotovila sem, da sem zadnja kandidatka in ponosno sem vkorakala v pisarno. S seboj sem imela maketo in cel kup zapiskov. Komisija je bila nad mojim projektom zelo navdušena, všeč jim je bilo moje razmišljanje in nekatere rešitve, ki sem jih vpeljala. Na koncu so mi stisnili roko in rekli, da se vidimo v ponedeljek. Saj nisem mogla verjeti, da me je zaposlilo podjetje, katere glavna dejavnost je projektiranje športnih dvoran in to že na mojem prvem razgovoru.

Pisarniški stoli v moji novi službi

Človek hrepene po uspehu in da bo imel čim boljšo službo z katero bo zaslužil denar in včasih gremo preko sebe in sovjega zdravja, tako so bili pisarniški stoli v mojem podjetju tako slabi, da sem samo sama sebi škodovala. V prejšnjem podjetju, so bil stoli tako udobni in kvalitetni, da smo resnično uživali in nikoli se nihče ni pritoževal nad bolečinami v hrbtenici. Tako smo se navadili, da so bili pisarniški stoli tako dobri, da je to za nas bilo normalno, vendar, ko sem jaz zamenjala svojo službo sem šele spoznala kaj sem imela prej.

Še danes se spominjam, da sem se prvi dan nove službe ubadala z vsem drugim, da bo vse potekalo tako kot je potrebno, da se bom izkazala, da bom pokazala svoje znanje in da se znam prilagoditi, da sploh nisem videla kako so urejene pisarne. No tako na hitro sem že videla in si rekla, da so pač normalne pisarne, dokler mi niso v oči padli pisarniški stoli, kajti bili so resnično videti slabi, razmajani in stari. Vseeno se nekako nisem obremenjevala, kajti druge stvari so bile pomembnejše. Tako sem preživela prvi dan, bolj stoje kot sede in zadovoljna odšla domov, da sem naredila pravilni korak naprej v svoji karieri.

Naslednji dan pa me je čakal šok, kajti mene je po osem urnem sedenju na mojem novem stolu, tako bolel hrbet, da sem šla domov samo ležat, takrat sem vedela, da so pisarniški stoli katastrofa v podjetju. Vsa razočarana sem se drugi dan vrnila na svoje delovno mesto in pisarniški stoli so mi predstavljali strah in trepet. Vsak dan sem začela domov hoditi z bolečin hrbtom, utrujena od bolečine, slabe volje in to se je poznala v mojem privat življenju. Kako sem bila razočarana, kajti podjetje mi je bilo všeč, zadovoljna sem bila z plačo, le pisarniški stoli so bili katastrofa.