Delovna obutev za doma

Sem medicinska sestra in moja delovna obutev je res super, mene čisto nič ne bolijo noge, prav tako me tudi ne boli hrbet. Kar nekaj časa sem že razmišljala, da bi mi takšna delovna obutev prišla prav tudi doma, saj doma nosim tiste nizke copate, ki v bistvu niso nič. Moja stara mama je vedno govorila, da copati morajo imeti malo pete. 

Tako sem šla na splet, da bi pogledala katera delovna obutev se da kupiti in iskala sem prav to mojo, ki jo imam v službi, ker zakaj bi kupila nekaj drugega, če pa mi je ta delovna obutev res dobra. Našla sem jo, pa da vam ne povem cene, jaz sem vseeno mislila, da bom plačala veliko manj, ker bodo to na pol copati, pa sem bila šokirana nad ceno. Nisem se odločila za nakup, ker so natikači bili res predragi. 

V službi je ta moja delovna obutev bila že kar znošena in prosila sem nadrejene, če bi lahko dobila nove, ugodili so mi in že naslednji teden sem jih dobila. Ker pa jaz ne bila jaz, sem svoje stare odnesla domov, ker podplati pa so bili še čisto v redu. Tako sem jih očistila in jih imela za doma, kar nekaj denarja sem prihranila z tem in doma sem končno imela dobro in kvalitetno obutev. Znajdi se, so rekli nekateri in jaz sem se. Moja delovna obutev je tako doma in v službi najboljša, da moje noge niso utrujene, hrbet pa me ne boli.

Sedaj si ne predstavljam več, da obujem nizke copate, kajti ko se enkrat navadiš na ta podplat, ki ga ima delovna obutev, potem ne greš več na klasične copate. Enkrat pa si bom tudi jaz privoščila ene nore, lepe copate, ki bodo imele takšne podplate, da ne bo vedno moja obutev, delovna obutev, kdaj bi lahko imela tudi moderne copate.

V določenih podjetjih je zaščitna obutev nujna

Če delate v podjetjih, kjer je zaščitna obutev nujna, nikar temu ne nasprotujte, ker lahko pride do hujših poškodb. Sigurno se podjetje zaveda in ve na kakšen način posluje, da poskrbi za varnost delavcev pri delu. No za to že poskrbi tudi zakonodaja, če podjetje samo ne, tako da tukaj ni izbire.

Sama poznam znanca, ki se je temu sistemu opiral, ker mu zaščitna obutev ni bila všeč, je ni hotel nositi in je bil obut v svojo obutev. Ker je tovarna bila tako velika in ogromno število zaposlenih, nadrejeni tega enostavno niso opazili, ker so sklepali, da je zaščitna obutev osnova, da se preobujejo predenj začnejo delati. On pa tega ni upošteval in prišel je dan, ko je prišlo do poškodbe, namreč padel mu je velik lonec na prst na nogi in ga zlomil. Takrat pa je bil v podjetju alarm, kako je lahko do tega prišlo.

Seveda je lahko, če je imel obute svoje superge, ki so bile narejene iz čisto tankega blaga, zaščitna obutev, ki pa bi jo moral imeti obuto, bi to poškodbo preprečila. Takrat je ostal na bolniški kar veliko časa in seveda so vsi vedeli, da je krivda njegova, tudi on se je tega zavedal. 

Ko se je pozdravil, ni nikoli več pomislil, da bi v službi bil z supergami, kajti še kako je vedel, da bi takrat zaščitna obutev to poškodbo preprečila. Danes je njegov prst po poškodbi drugačen, kot je bil prej, do tega ne bi prišlo, če bi upošteval pravila podjetja in sam je odgovoren za to, kajti podjetje je delovalo v skladu z pravili, on pa jih je kršil. 

Posebej v velikih tovarnah so predpisani zakoni glede kakšna naj bo zaščitna obutev ali zaščitna oblačila in tega se je potrebno držati, še kako hitro pride v nasprotnem primeru do poškodbe, za katero pa smo krivi sami.