Nekaj časa nazaj sem sodeloval pri razpisu podjetja za zaposlitev. Pomagal sem znancu, ki je želel zaposliti nekoga v manjše podjetje. Preprosto je rekel, da potrebuje malo pomoči pri prijav življenjepisov. Vseh različnih izrazov, ki jih ljudje pišejo v življenjepis, kot so VI/1 preprosto ni razumel. Tako je potreboval nekoga, ki bi mu lahko malo pomagal narediti pregled vseh prijal. In ko sva se lotila dela, sva res videla kup različnih izrazov, ki so se nanašali na stopnje izobrazbe. Na primer VSŠ, univ. dipl. inž., magister bolonjskega študija in tako dalje. Vse to nama je bilo precej novo, saj takšnih izrazov nisva poznala.
Zato sva hitro videla, da bova morala na hitro narediti pregled za različne stopnje izobrazbe, saj nama ni bilo jasno čisto nič. Obrnila sva se na splet, kjer sva lahko našla neko lestvico, natančneje ISCED lestvico, ki je opisovala mednarodno standardno klasifikacijo izobrazbe. Tedaj sva si lahko pogledala kaj pomenijo vse tiste stopnje, ki so šle 1., 2. in tako dalje, vse do 10. stopnje. Naučila sva se, katere stopnje pomenijo kaj. Torej osnovnošolska stopnja, srednja poklicna, ki se razlikuje tudi na nižjo poklicno, nato višješolska stopnja, univerzitetna, magistrska, doktorska in tako dalje. Vse to nama je v bistvu postalo precej zanimivo.
Tisti večer z branjem vlog, so se mi prav odprle oči. Ko sem končno enkrat razumel, kaj pomenijo posamezne oznake za stopnje izobrazbe, sem lahko precej lažje ocenil, kdo je dejansko primeren kandidat za delovno mesto. Spoznal sem tudi, kako pomembno je, da pri iskanju službe znaš svojo izobrazbo jasno zapisati, ne zgolj z nazivom, ampak tudi s pojasnilom.
Vsaka raven izobrazbe namreč s seboj prinese določene sposobnosti. Te niso nujno takoj uporabne za neko delovno mesto, vendar lahko povedo veliko o posamezniku. Ta namreč na ta način dobi precej širše obzorje glede določenega znanja, ter se lahko sklepa, da ima primerno visoko raven inteligence.